Urban center Ribnica

Velika večina slovenskih naselij svoj prostorski razvoj doživlja na račun gradenj trgovskih centrov in obratov, sosesk individualnih stanovanjskih hiš in manjših blokov ter nekritične širitve obrtno skladiščnih con. Kljub temu, da je razmah gradenj širok in večplasten, pa se s skoraj nobeno od naštetih gradenj ne zagotavlja krepitve in širitve javnega prostora. Le-ta v naseljih postaja vedno bolj porozen, disperzen in komercializiran. Gradnja kulturnega objekta je zato ena redkih priložnosti, ko nova stavbe ne zagotavlja zgolj povečevanja kulturnih vsebin kraja, ampak ima moč in potencial, da definira tudi javni prostor.

Kulturni, športni in medgeneracijski center Ribnica, ki mu je bilo že med samo gradnjo na natečaju občine izbrano ime »Urban center«, je bil zasnovan in zgrajen po načelu »design-build«. Zavedajoč se tveganja, ki takšnemu načinu načrtovanja in gradnje pritiče, smo se arhitekti pri zasnovi natečajnega predloga v prvi vrsti osredotočili na arhitekturne prvine, ki izhajajo iz mestnega merila, to je merila, ki ga tudi kasnejše eventualne optimizacije v izvedbi ne bi mogle ohromiti ali celo izničiti. Osrednjo stavbno telo, ki ga definirajo trije ločeni sklopi – foyer z dvorano, odrski stolp in medgeneracijski center z več srednje veliki in malimi prostori, je v očiščen prostor sredine stavbnega otoka postavljeno tako, da razpre povsem nov javni prostor, ki poteka v osi obstoječe ceste s pomenljivim imenom »Prijateljev trg« od glavne pošte na jugo-vzhodni strani do večjega odprtega prostora ob glasbeni šoli na severo-zahodni strani. Prostor se optično zaključi na osrednjem vstopnem križišču v naselju Ribnica. Takšna ureditev je za kraj pomembna tudi zato, ker Ribnica v resnici tudi ob glavni župnijski cerkvi v središču naselja nima večje odprte javne površine. Kontrapunkt večji stavbni masi Urban centra je v fazi natečajnega predloga tvoril tudi manjši volumen športnega centra, pri čimer je bil slednji tekom usklajevanj z občino zaenkrat opuščen.

Na vzdolžni prostor nove »promenade« se v vsej dolžini odpira dvovišinski foyer od koder se vstopa v vse ključne prostore centra, ki s svojo dimenzijo, orientacijo, odprtostjo in prehodnostjo vzpostavlja t.i. »dnevno sobo« naselja. Prostoru, ki ni zgolj preddverje večje in manjše dvorane, temveč je namenjeno tudi razstavam, kavarni, organiziranim pogovorom in drugim dogodkom.

Razgibano stavbno telo je v večjem delu ovito v leseno mrežasto tančico. Likovni nagovor lesene fasade je po eni strani neposreden in direktno naslavlja rokodelsko tradicijo ribniškega krošnjarstva – kot obliko s katero se lahko v resnici identificira kdorkoli, po drugi strani pa nas nagovarja tudi bolj subtilno, saj poenoten ovoj členi gabarit stavbe na bolj »klasičen« spodnji del in leseno nadgradnjo v tesnem dialogu z okoliško gozdno in hribovito panoramo. Stavba je po dimenziji ena večjih v Ribnici, a se hkrati nahaja v občutljivem prostoru v bližini srednjeveškega jedra naselja, Ribniškega gradu in župnijske cerkve. S tem stavba v prostoru ne dominira z maso ali kontrastno podobo, temveč s pomenom in svojo inkluzivno vlogo.

V notranjosti stavbe v ključnih prostorih prav tako prevladujejo lesene obloge z različnimi motivi glede na zahteve prostorske akustike. Preko enotne materialne zasnove se tako vzpostavi preplet zunanjih in notranjih prostorov. Urban center Ribnica je arhitekturno delo, ki s skrbno programsko interpolacijo v mestni prostor le-tega redefinira, spodbuja urbani razvoj ter krepi pomen javnosti in krajevne identitete.

Projekt smo izdelali v tesnem in konstruktivnem sodelovanju s podjetjem EFEKT arhitektura.

Avtorji arhitekture: Matic Lašič, Matej Blenkuš, Tina Mikolič, Katja Cimperman, Matevž Gazvoda
Avtorja krajinske arhitekture: Andreja Zapušek Černe, Damjan Černe