Prostor, kjer arhitektura postane orodje enakosti – ustvarjen za tiste, ki svet doživljajo drugače
Avtorska skupina je v natečajnem predlogu za Center IRIS zavestno sprejela odločitev, da nekatere natečajne zahteve reinterpretira, predvsem določilo, da mora biti dom za bivanje umeščen v obstoječo, spomeniško zaščiteno stavbo. Po tehtnem razmisleku so predlagali drugačno razporeditev programov: v obstoječo stavbo so umestili strokovni center in upravo, medtem ko so dom in šolo predvideli kot del novogradnje. Ta rešitev je po njihovem mnenju bolj funkcionalna in zagotavlja primernejše pogoje za otroke, predvsem z vidika naravne osvetlitve, tišine (umik od Jamove ceste), dostopnosti ter tehnične in požarne varnosti.
Programski sklopi (vrtec, šola, dom, strokovni center z upravo, skupni prostori in telovadnica) so funkcionalno povezani v konceptu »mesta v malem«. Vsi pritlični prostori tvorijo krožno povezavo okrog notranjega atrija, kar omogoča enostavno orientacijo in souporabo prostorov. Glavni vhod je na severni strani, ob Langusovi ulici, kar omogoča dobro ločitev prometnih režimov in ohranja južni, osončen del območja prost za zunanje aktivnosti. Dostop za motorna vozila in podzemna garaža z 46 mesti sta prav tako umeščena ob severni rob, medtem ko je dovoz z Jamove onemogočen zaradi varovanih elementov.
Šola, kot največji programski sklop, je umeščena v zahodno lamelo. Vsebuje osnovnošolske in srednješolske programe, ki so organizirani v treh nadstropjih. Učilnice v pritličju imajo neposreden stik z zunanjimi učnimi prostori, streha pritličnega dela pa služi kot športna površina. Dom je umeščen na severovzhodni del območja, z možnostjo dostopa tudi iz zahodne strani, in vsebuje tri etaže z bivalnimi prostori, ki so organizirani ob centralnem jedru.
Strokovni center in administracija zasedata obstoječo spomeniško stavbo. Zaradi njenega značaja in orientacije je ta program najmanj zahteven glede prostorske prilagodljivosti, svetlobe in tišine, kar omogoča spoštljivo uporabo zgodovinske strukture. Obenem predlog predvideva ponovno aktivacijo glavnega vhoda s strani Jamove ceste, kar objekt ponovno simbolno poveže z mestom.
Posebna pozornost je bila namenjena prometni in peš dostopnosti. Pešci dostopajo po Langusovi ulici, kjer je potrebno izboljšati obstoječe pogoje s pločnikom in taktilnimi oznakami. Kolesarska infrastruktura je ločeno organizirana, z več kolesarnicami ob posameznih vhodih. Telovadnica ima ločen vhod in je dostopna tudi v popoldanskem času, pri čemer je predviden sistem ločevanja funkcij v času, ko center ni v redni uporabi.
Naravna izhodišča, zlasti osončenje, so bila ključna pri umestitvi posameznih volumnov. Orientacija v smeri SZ–JV omogoča optimalno naravno svetlobo, kar je pomembno za pouk in bivanje. Atrij je oblikovan tako, da omogoča senco v poletnem času in hkrati dovolj sonca v zimskem. Hrup z Jamove ceste predstavlja senzorični izziv, zato je dom umeščen proč od tega vira. Morfološko se zasnova navezuje na okoliško zazidavo – vilasti značaj na zahodu, poslovne lamele na vzhodu in institucionalni objekt ministrstva na severu. Vertikalni poudarki dveh glavnih lamel (šola in dom) vzpostavljajo ravnotežje z obstoječimi strukturami. Atrij v središču ustvarja umirjen prostor, ki je hkrati srce zasnove. Gradbeno je stavba zasnovana kot kombinacija armiranobetonskega in lesenega skeleta. Konstrukcijski raster omogoča dolgoročno fleksibilnost in prilagajanje rabe. Notranje pregrade so pohištveni elementi, ki omogočajo večnamensko uporabo učilnic, možnost povezovanja ali delitve, dodana pa so tudi območja za umirjanje in druženje otrok.
Z vidika trajnostnosti stavba uresničuje številne cilje: minimalna uporaba betona in aluminija, raba CLT plošč, naravno prezračevanje in senčenje, načrtovana dolga življenjska doba materialov (npr. karboniziran les po tehniki yakisugi), uporaba naravnih izolacij in ometov. Fasada je brez tankoslojnih sistemov, omet neposredno nanesen na masivne zidake zagotavlja dolgo življenjsko dobo in ugodno mikroklimo. Okna so zasnovana s poudarkom na uporabnosti in zaščiti pred pregrevanjem, z notranje motoriziranimi senčili in fiksnimi zunanjimi elementi. Njihova postavitev v globino stene omogoča učinkovito senčenje in preprečevanje bleščanja. Sistem prezračevanja vključuje naravni in mehanski del, s senzorji in lokalnim izklopom za preprečevanje toplotnih izgub.
Poseben poudarek je namenjen uporabnikom s posebnimi potrebami, predvsem slepim in slabovidnim. Zasnova sledi načelom taktilne, zvočne in prostorske berljivosti: jasno razdeljeni sklopi, ravne in logične poti, razpoznavne teksture lesa za orientacijo, enakomerna osvetlitev brez kontrastov, akustična regulacija z naravnimi materiali. Hodniki so členjeni, s poudarjenimi konstrukcijskimi elementi, kar olajša orientacijo.
Krajinska zasnova vključuje atrij kot osrednji prostor za učenje in druženje, vrt čutil, učilnice na prostem, poligon za orientacijo in mobilnost ter strešne športne površine. Vsi programi na prostem so dostopni, senzorično bogati in prilagojeni različnim uporabnikom. Poudarek je na interakciji z naravo in raznolikimi čutnimi izkušnjami (tip, vonj, zvok, svetloba). Zaradi umestitve večjih volumnov v severni del območja je ohranjena osončenost obstoječih stanovanj. Osončenost je preverjena z numeričnimi analizami in ne presega določil prostorskega akta. Atrij zagotavlja poletno senčenje in zimsko osončenost, kar omogoča njegovo uporabo skozi vse leto.
Celotni predlog gradi na razumevanju posebne ciljne skupine uporabnikov – otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami – ter naročnika, ki si želi racionalne in kakovostne arhitekture brez odvečnih simbolnih gest. Stavba je zasnovana kot robustna, fleksibilna, čutna in arhitekturno zadržana rešitev, ki z umirjenim in funkcionalnim izrazom omogoča ustvarjanje kakovostnega učnega in bivalnega okolja za najranljivejše skupine.
Avtorji natečajne rešitve: Matej Blenkuš, Katja Cimperman, Deja Đukić, Sara Ambruš, Grega Valenčič, Aleksander Cifer, dr. Ana Kučan, Lara Gligić, Pia Kante
| Leto natečaja: | 2025 |
| Naročnik: | Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje |
| Sodelavci: | Val Brudar, Alja Bedenik, David Dobovšek |
| Statika: | Uroš Žvan |
| Drugi inženirji: | Biba Muhič, Lara Humar |
| Vizualizacija: | Matej Mejak |
| Nagrade, objave: | odkup na javnem natečaju |
