web analytics
Categories
izvedena dela

Dekanova soba ALUO

Oblikovali smo zgolj elementa, ki se na svojstven način pogovarjata s svojimi uporabniki in prostorom, v katerem se nahaja.

Oblikovanje interierja predstavlja, večinoma še bolj kot sama arhitektura stavb, nevarno razmerje med utilitarnostjo, izvirnostjo in izpovedovanjem »koncepta«. Oprema prostora je namreč tisti del arhitekture, ki je s svojim uporabnikom v najtesnejšem, najbolj intimnem stiku. Skozi uporabo jo spoznavamo, razumevamo in na taktilen način poosebljamo kvalitete prostora, v katerem se nahajamo in ga doživljamo. To pomeni, da je oprema na nek način funkcionalni vmesnik med človeškim telesom in abstrakcijo praznega prostora. Tudi v primeru, če gre zgolj za klop, stol ali ročaj, na katerega se opremo, ko stopamo skozi stavbo.

Projekt opreme sobe dekana oziroma dekanke Akademije za likovno umetnost in oblikovanje smo razvijali zelo dolgo. Po eni strani zato, ker smo z njim vstopili v institucijo, ki je z umetnostjo prežeta, jo dopolnjuje in ji daje identiteto. Po drugi pa, ker se projekt nahaja v okviru obstoječe stavbe na Erjavčevi ulici, ki jo odlikuje izjemno dinamično ustvarjalno ozračje nastajanja novega, kjer je obstoječe, torej tla, stene, stelaže, slikarska stojala, vsa stavbna oprema zgolj bolj ali manj anonimna platforma, a hkrati bogata kontekstualna iztočnica.

Med številnimi možnimi pristopi, kako se projekta lotiti, bi bilo »narediti čim manj, torej skoraj nič«, najbolj varno in preverjeno. A s tem bi, po našem prepričanju, tvegali, da naša intervencija iz »lika« hote prestopi v »podlago«; le-ta pa v nobenem primeru ne bi mogla doseči spontanosti, ležernosti, naključnosti, prilagodljivosti in nedoločenosti obstoječih »podlag« Erjavčeve. Zato je bilo izdelati »lik«, ne glede na njegovo bodočo usodo, po našem prepričanju edino pravilno.

Oblikovali smo zgolj elementa, ki se na svojstven način pogovarjata s svojimi uporabniki in prostorom, v katerem se nahaja. Velika, v center prostora postavljena miza, ki tipološko združuje delovno mesto dekana in hkrati konferenčno mizo, briše distanco med vodjo in sodelavci. Položaj za mizo je vsem enak, dekan ne vstane in se sodelavcem pridruži, ravno obratno, sodelavci prisedejo za dekanovo mizo. Če se zdi alegorija klopi pod vaško lipo pretirana, pa centralna pozicija vseeno pooseblja močan simbolni pomen ognjišča v sredini prostora.

Drugi lik je stenska omara. Večinoma utilitaren zbir horizontalnih ploskev – polic prekine veliko rdeče telo, ki nerodno sloni na podlagi kot »še en človek«, kip v prostoru. Njegova na glavo obrnjena oblika povzema prostorsko posebnost, polkrožno nišo, v kateri se nahaja čudovita Tihčeva skulptura.

Avtorji projekta: BLENKUŠ Matej, CIMPERMAN Katja, CVETREŽNIK Anja

Sodelavci:Matic Banko
Leto projekta:2015
Leto izvedbe:2016