Pregrevanje stavb predstavlja enega največjih izzivov učinkovitega ravnanja z energijo in viri. Zaščita pred neposredno sončno svetlobo v poletnih mesecih, ključnim potencialnim virom presežne toplote, določa temeljni likovni izraz zasnove.
Na jugo vzhodnem delu mesta Krško se ob reki Savi razprostira industrijsko poslovna cona Vrbina. Dominanta prostora je brez dvoma Nuklearna elektrarna Krško s približno 30 metrov visokim reaktorjem, obdanim z mrežo daljnovodov in sadovnjakov. Območje je nastalo kot podaljšek proizvodnih površin papirnice in tovarne celuloze Vipap, četudi nove dejavnosti povezane z energetiko in farmacijo bliskovito spreminjajo karakter prostora. Odprt prostor karakterno določajo drevesni nizi sadovnjakov, ki zvezno obdajajo otoke prostostoječih proizvodno administrativnih stavb. Ulična mreža je sekundarnega pomena in ne prispeva k dojemanju in orientaciji v prostoru.
Stavba podjetja Sipro Inženiring, ki se s svojo dejavnostjo močno naslanja na energetiko, sledi prevladujočemu urbanističnemu vzorcu večjih avtonomno umeščenih stavbnih enot, obdanih z zelenimi površinami. Zasnovana je po načelu kontinuirane adicije in širitve. Odprto pritličje omogoča postopno zapolnitev z dopolnilnimi dejavnostmi. Na vzhodni strani je tehnično in konstrukcijsko možno objekt razširiti za slabo polovico, brez da bi s tem ogrozili delovanje osnovne stavbe. Administrativni prostori v prvem in drugem nadstropju so zasnovani fleksibilno, tako da je razpored in strukturo delovnih površin možno v življenjski dobi stavbe spreminjati.
Skozi osrednji, temni del stavbe je speljan dvovišinski avditorij z namenim, da se vsi zaposleni, ne glede na to, da so deljeni v dve nadstropji, lahko tudi spontano in neformalno srečujejo in ohranjajo zavedanje, da delajo v istem kolektivu. Z avditorijem je zagotovljena prepletenost in povezanost vseh uporabnikov stavbe.
Pritličje je namenjeno večji proizvodno analitični delavnici, večjemu prostoru za dnevne obroke, vstopni avli in drugim prostorom, ki bodo svoje namene prilagodili potrebam razvoja poslovne cone Vrbina.
Oblikovna posebnost stavbe je njena diagonalna konstrukcijska zasnova na južni strani. Gibka skeletna zasnova namreč ne zagotavlja dovolj potresne togosti, zato je bilo potrebno ta del stavbe ojačati z diagonalnimi podporami. Konstrukcija ostaja vidna, kot značilen identifikator stavbe, podjetja in potencialne potresne dinamike prostora Krške kotline.
Preko sloja zasteklitve in konstrukcije je obešeno tudi globoko senčilo iz jeklenih mrež. Senčilo je gosto in globoko na jugu ter plitko in redko na severu. Omogoča tudi dostop iz delovnih prostorov. Vzhodna in zahodna fasada sta zaradi problematike nizkega vpadnega kota sonca bolj zaprti. Na vzhodu se nahaja dvoredno evakuacijsko stopnišče, ki likovno dopolnjuje diagonalno zasnovo konstrukcije. Zahodna stran pa prostor večje sejne sobe zastira spodobnim motivom, kot se nahaja vzdolž južnega pročelja. Stavba zagotavlja naravno prezračevanje s severne in južne strani, s čimer omogočamo prečen pretok svežega zraka. Odvečna toplota pregretega zraka se odvaja tudi skozi bazilikalnim svetlobni obroč nad notranjim avditorijem.
Načrtovanje in gradnja poslovnih stavb v zadnjih nekaj desetletjih je, predvsem na obronkih Slovenije, večinoma podvržena kompaktnim škatlastim zasnovam, ozaljšanim z barvnimi poudarki celostne grafične podobe lastnika. S poslovno stavbo Sipro Inženiring se tej praksi zavestno izogibamo. S premišljenim oblikovanjem konstrukcije, prilagodljive vsebine in pasivnega senčenja generičnemu pravokotnemu volumnu dodajmo ključne likovno vsebinske poudarke, ki stavbi dajejo prepoznaven, iskren in avtentičen značaj.
Avtorji projekta: Matej Blenkuš, Katja Cimperman, Aleksander Cifer, Grega Valenčič
| Leto projekta | 2023 |
| Gradbene konstrukcije | Goran Žulić, Sipro Inženiring |
| Instalacijska zasnova | Matej Vene, Rajmund Mlakar, oba Sipro Inženiring |
| Vizualizacija | Aleksander Cifer |
