Apartmajsko naselje Podbreg

Aktualna turistična arhitektura v etnološko, geografsko in kulturno občutlijivh okoljih, kot je na primer Kranjska Gora, pomembno turistično središče na robu Triglavskega narodnega parka, resno najeda in sprevrača stavbno morfologijo, strukturo javnega prostora kakor tudi likovno identiteto naselij. Nekritičen vnos populariziranih arhitekturnih atrakcij, nepotrebnega tehničnega minimalizma in popreproščenega prenosa tradicije v sodobnost se odraža v razkroju ambientalne in likovne kvalitete, ki so jo omenjeni kraji razvili skozi stoletja razvoja, tako agrarnega kot turističnega. Z omenjenim projektom smo se zato, znotraj natančno odmerjenih urbanističnih pogojev in pričakovanega ekonomskega donosa, spraševali predvsem o (še) možnem dometu arhitekture, razmerju med težko kontrolirano spontanostjo gradnje in preciznim načrtovanjem, kakor tudi vlogi gradbenega detajla, iskrenosti material in avtentičnosti pri refleksiji tradicionalne identitete.

Trije apartmajski objekti se nahajajo na predelu zgornje ježe potoka Pišnica v središču Kranjske Gore. Območje je del naselbinske dediščine. V vsaki stavbi se nahaja 5 do 6 apartmajev, ki so dimenzionirani asketsko, a vseeno v celoti funkcionalno za potrebe počitnikovanja štiričlanske družine. Izbran je bil zelo enostaven tip apartmaja z vhodom iz sredine tlorisa, ki je s funkcionalenga vidika izjemno učikovit, zahteva pa centralen dostop iz sredinske osi tlorisa. Posledično je celotno stavbno telo členjeno z osrednjim stopniščem, kar pa je v konkretnem primeru prej prednost kot slabost. Členitev je poudarjena s tlorisnim zamikom, ki zmanjšuje občutek razsežnosti in skupno dolžino stavbe posebej členi na manjše enote. Večji del parkirišč je umeščen v celoti vkopano klet.

Osrednje stopnišče je odprto, oblikovano skulpturalno v na licu mesta litem armiranem betonu, ki je naknadno tudi delno pobrušen. Stopnišče vzpostavlja prostorski in materialni kontrast med polnimi težkimi ploskvami in lahko leseno polprosojno oblogo balkonov in okenskih niš.

Z oblikovalsko tehničnega vidika smo želeli ustvariti serijo objektov, ki jih odlikujejo zelo preprosti detajli in osnoven izbor materialov. Klasični stavbarski členi, kot so žleb, napušč, okenska polica, dimnik in strešna obroba so z namenom izvedeni brez posebnega arhitekturnega detajla. Glede na to, da se stavbe nahajajo v tradicionalnem vaškem okolju, smo mnenja, da mora tehnika gradnje – tudi danes – ostati na enostavnem in materialno berljivem nivoju. Za gradnjo so bili angažirani lokalni zivajalci, navajeni tradicionalnih – včasih nekoliko pragmatičnih – rokovanj z materialom in oblikami. Vsekakor smo skušali navedeno dejstvo sprejeti kot izziv in odraz lokalne identitete.

Konstrukcijska posebnost je prenos obremenitve dveh vmesnih leg na osrednjo nosilno steno preko V nosilcev. Le-ti dajejo podstrešnemu programu svojstven značaj, kjer streha prosto zalebdi nad nekoliko masivnejšim lesenim podstavkom.

Gradnja temelji na materialih z nizkim okoljskim odtisom. Zelo malo je uporabljenih sintetičnih materialov na bazi naftnih derivatov. Posamezni stavbni členi so izvedeni v skeletni leseni gradnji. Stropna lesena konstrukcija je, vključno s špirovci, v celoti vidna.

Avtorji projekta: BLENKUŠ Matej, CIMPERMAN Katja, REZAR Tadej