Stavbe, načrtovane in zgrajene v zadnjih 80 letih, od konca 2. svetovne vojne naprej, lahko v grobem razdelimo v dve glavni skupini. Prva vključuje stavbe, pri katerih se nosilna konstrukcija umika od roba stavbnega ovoja v notranjost, druga pa stavbe, kjer je stavbni obod del nosilnega sistema. Ta delitev med konstrukcijsko in fasadno ravnino, ki sega v dva sloja, je koncept, ki se je začel razvijati v poznih dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Eden najbolj znanih arhitektov, ki je prispeval k temu razvoju, je bil Le Corbusier. V svojih petih točkah arhitekture je poudaril, da umik konstrukcije v globino omogoča osvoboditev fasadne ravnine, kar posledično vodi do zasnove neprekinjenega pasu horizontalne fasadne zasteklitve.
Popolnoma prilagodljiva vsebina, konstrukcijsko senčilo po celotnem obodu
Koncept les fenêtres en longueur ali vzdolžnega okna je korenito spremenil arhitekturno podobo stavb. Medtem ko so bile pred njegovo uveljavitvijo fasade praviloma členjene z okenskimi odprtinami in nosilnimi fasadnimi slopi, vzdolžno okno uvaja horizontalno kompozicijsko in konstrukcijsko členitev, ki se izraža v horizontalnih pasovih. Klasična vertikalna kompozicija stavbnega oboda se s to inovacijo preobrazi v sodobno podobo arhitekture 20. stoletja. Značilna primera takšnih stavb v slovenskem prostoru sta Kozolec in stolpnica Metalka v Ljubljani, obe delo arhitekta Edvarda Mihevca.
Leta 2018 je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) sprejela odločitev, da razpršene najemniške lokacije svoje administracije v Ljubljani in Celju združi na enem mestu. Območje avtocestne baze DARS Grič na zahodnem delu avtocestnega obroča okoli Ljubljane se je izkazalo za najbolj optimalno. Razpisan je bil javni arhitekturni natečaj, pri čemer so bila merila trajnostne zasnove posebej izpostavljena in skladna s kriteriji DGNB certificiranja. Rešitev, ki smo jo predstavili avtorji, je bila prepoznana kot najboljša, saj je ponujala zadržano urbanistično zasnovo ter več inovativnih trajnostnih pristopov. Ključna je bila dolgoročna prilagodljivost vsebine stavbe, saj se struktura DARS redno spreminja skladno z dinamiko družbe in njenimi logističnimi izzivi. DARS je v natečaju izpostavil, da se zaradi nenehnih sprememb v strukturi in številu zaposlenih prilagaja tudi členitev delovnih prostorov, kar omogoča redno spreminjanje zasedenosti pisarn in velikosti posameznih oddelkov skozi življenjsko dobo stavbe.
Izbrana natečajna rešitev je predlagala dolgoročno fleksibilnost z možnostjo skoraj poljubnega premeščanja delilnih sten med pisarnami po enotnem modulu 62,5 cm brez vmesnih konstrukcijskih ovir. Nosilna konstrukcija je bila umaknjena globoko v notranjost stavbe, na območje komunikacijskih in instalacijskih jeder ter na sam fasadni obod. Sistem fasadnih nosilnih stebrov na rastru 250 cm zagotavlja vertikalno stabilnost, osrednja jedra pa tudi potresno varnost. Zmanjšanje konstrukcijskega rastra na zgolj 2,5 metra bi lahko na prvi pogled delovalo nelogično, saj bi gostejša konstrukcija lahko ovirala funkcionalnost prostora. Vendar je bila uporabljena rešitev, kjer so stebri pomaknjeni na zunanjo stran toplotnega ovoja in od fasade dodatno odmaknjeni za 60 cm. Tako ne posegajo v osnovni sistem postavitve pregradnih sten med pisarnami.
Globina obodnih stebrov je prilagojena vpadnemu kotu sonca, fasada pa poleg konstrukcije služi tudi kot pasivno senčilo. V fazi načrtovanja smo globino fasadnih elementov s parametričnimi CFD-preračuni termodinamike stavbe optimizirali glede na toplotne dobitke in prihranke pri hlajenju.
Tlorisna zasnova stavbe temelji na enotnem načelu razvrstitve celičnih pisarn po obodu ter skupnih prostorov, sejnih sob, govorilnic in odprtih prostorov v notranjosti stavbe. Celoten obod je popolnoma prilagodljiv in omogoča številne funkcionalne delitve skozi življenjsko dobo stavbe. Notranji del med štirimi konstrukcijskimi in komunikacijskimi jedri je zasnovan kot sistem skupnih prostorov, osvetljenih preko osrednjega večetažnega atrija.
Med načrtovanjem je bila izvedena groba analiza življenjskega cikla stavbe (LCA), ki je vplivala na izbiro materialov. Deli stavbe, ki omogočajo dolgoročno uporabo brez potrebe po spremembah (50+ let), so zasnovani iz materialov z višjim okoljskim odtisom (jeklo in beton). Deli, katerih prenova je pričakovana v krajših ciklih (10–20 let), pa so narejeni iz razstavljivih in okolju prijaznih materialov (npr. les kontroliranega porekla, lesena vlakna, reciklirani materiali). Med te elemente sodijo predvsem pregradne stene, tlaki in spuščeni stropi. Celotna stavba, razen nosilne konstrukcije, je zasnovana po načelu enostavne razstavljivosti in demontaže, kar omogoča njeno ponovno uporabo in reciklažo. Tudi fasada je v celoti reciklabilna, saj se fasadno jeklo lahko pretopi in uporabi za nove konstrukcije.
Notranjost stavbe osvetljuje osrednji pokrit atrij, ki sega od pritličja do četrtega nadstropja. Poleg kakovostne naravne osvetlitve vseh delovnih prostorov atrij deluje kot zračni dimnik, ki spodbuja naravno vzgonsko prezračevanje. Pisarnam na obodu stavbe omogočajo naravno prezračevanje ozka okna, medtem ko se odvod zraka zagotavlja prek nadsvetlobe nad vhodnimi vrati pisarn. Zrak se zbira v atriju, kjer ga vzgonski tok usmerja skozi odprtine v strešnem svetlobniku. Sistem nočnega hlajenja in prezračevanja bo eksperimentalno krmiljen prek CNS, z motornim odpiranjem oken in nadsvetlob.
Poslovna stavba DARS je ena redkih stavb, kjer je jeklena konstrukcija vidna in postavljena izven toplotnega ovoja, kar jo po zunanjem videzu približuje industrijskim stavbam. Njena notranjost pa, nasprotno, izraža toplino in dinamiko, kar ustvarja zanimiv kontrast med zunanjostjo in interierjem ter odpira razpravo o razmerju med materialnim in humanim.
Gradnjo smo na naši spletni strani spremljali od marca 2022 do novembra 2024. V nadaljevanju povzemamo ključna trajnostna načela, ki so bila upoštevana pri načrtovanju in gradnji:
vključujoč in družbeno odgovoren prostor
- poslovna stavba poleg prostor za stalno delo vsebuje tudi številne dodatne prostore za neformalne sestanke, projektno delo in krajše oddihe med delom, ki delovni prostor bogatijo in krepijo medsebojno komunikacijo;
- skrbno so načrtovan tudi skupen prostor za odmor in malico, vključno z zunanjo ureditvijo z jezercem in številnimi klopmi;
- vsi prostori so dostopni gibalno oviranim osebam, povečana je tudi širina vhodnih vrat v vse pisarne;
- sanitarije prilagojene gibalno oviranim osebam se nahajajo v vsaki drugi etaži v stavbi.
dolgoročna prilagodljivost
- funkcionalna, instalacijska in konstrukcijska zasnova stavbe omogoča prosto prilagajanje trenutne in bodočih vsebin stavbe brez funkcionalnih ovir;
- modularna zasnova vseh stavbnih členov (fasade, instalacij, premičnih pregradnih elementov, pohištva) omogoča hitro prilagajanje notranjih pregrad v stavbi v enotnem modulu 62,5cm.
načrtovanje življenske dobe stavbe
- stavbni elementi so deljeni na različne ravni, glede na predvideno življensko dobo, potrebo po prilagoditvah v življenski dobi in izpostavljenost obrabi. Temu sledi tudi funkcionalna in ekonomska kakovost materialov. Dražji materiali so uporabljeni tam, kjer je njihova predvidena življenska doba daljša, cenejši pa tam, kjer se predvideva pogostejša menjava;
- konstrukcija in fasada sta načrtovani popolnoma univerzalno, za vse potencialne vrste uporabe stavbe s predvideno življensko dobo 100 in več let;
- notranje pregrade, spuščeni stropovi in instalacije so načrtovane prilagodljivo, z življensko dobo med 20 in 50 let;
- obrabne površine, tlaki in stenske obloge so načrtovani z življenjsko dobo 10 let;
- stavba je načrtovana tako, da stroški uporabljenih materialov, stroški vzdrževanja in čiščenja ter cikli redne menjave medsebojno usklajeni in optimizirani skozi analizo življenske dobe (LCCA). To pomeni, da so dražji materiali uporabljeni izključno tam, kjer je njihova višja kakovost dolgoročno upravičena.
okoljski odtis gradbenih materialov
- pri gradnji stavbe in izvedbi opreme so uporabljeni izključno tisti gradbeni materiali, ki ne vsebujejo zdravju škodljivih snovi (formaldehidi, hlapljivi ogljikovodiki in drugi kancerogeni plini);
- različne ravni stavbnih elementov glede na njihovo življensko dobo, se razlikujejo tudi načela izbire materialov glede na njihov okoljski odtis;
- materiali z zelo dolgo življensko dobo, ki so predvsem vgrajeni v konstrukcijo stavbe (jeklo in beton), imajo sorazmerno visok ogljični odtis. V stavbo so trajno vgrajeni in njihove bodoče prilagoditve, odstranitve ali spremembne niso predvidene. Uporaba jekla je smiselna, saj jeklo, ki se dobavlja na slovenskem trgu, vsebuje med 60% – 80% recikliranih vsebin;
- materiali s srednjo življenjsko dobo, vgrajeni v spuščene stopove in pregradne stene so iz biogenih materialov (les, lesni kompoziti) z negativnim okoljskim odtisom;
- materiali s kratko življensko dobo na vseh obrabnih površinah so v celoti iz recikliranih materilov (talne in stenske obloge);
- vsi uporabljeni materiali so bili tekom vgradnje preverjeni na podlagi okoljske deklaracije (EPD) in vnešeni v celovito analizo okoljskega odtisa stavbe (LCA).
pasivno senčenje, naravno prezračevanje in nočno pohlajevanje stavbe
- zunanja vidna konstrukcija stavbe s svojo gostoto in globino zagotavlja učinkovito senčenje stavbe v mesecih, ki povzročajo neželeno pregrevanje njene notranjosti. V zimskem času nizko sonce omogoča toplotne dobitke in zmanjšuje potrebo po ogrevanju stavbe. Razmerje med potrebo po senčenju, potencialnimi toplotnimi dobitki in globino fasadne mreže je bila za vse štiri strani stavbe ločeno preverjena s parametrično termodinamično analizo stavbe (CFD). Stavba tako dosega energijski razred A1, s potrebno toploto za ogrevanje zgolj 6 kWh/m²K;
- v poletnem času je omogočeno tudi pasivno nočno hlajenje stavbe, saj so vsi prostori namenjeni stalnemu delu razvrščeni po fasadnem obodu in imajo vsak vsaj zagotovljeno eno okno za dovod svežega naravnega zraka. Odvod zraka je omogočen prek nadsvetlobe vrat, ki povezuje pisarne s skupnim hodnikom in osrednjim atrijem, ki funkcionira kot velik zračni dimnik s strešno kupolo za vzgonski odvod zraka. Kupola je krmiljena elektronsko, okna pa se odpirajo ročno. Zaposleni lahko tako ob odhodu domov preko noči pohladijo prostor in s tem zmanjšajo potrebo po mehanskem hlajenju. Odprta okna prekinejo dovod toplote, hladu in zraka iz prezračevalnih naprav v posamezen prostor, s čimer so preprečene izgube energije.
ogrevanje in hlajenje stavbe z uporabo sevalnih sistemov in aktivacijo betonskega jedra
- stavbe se primarno ogreva in hladi z razvodom grelnega in hladilnega medija v vidnih stopnih betonskih ploščah v globini cca. 6m po celotnem fasadnem ovoju. S tem je zagotovljeno stabilno in enakomerno vzdrževanje predvidene notranje temperature stavbe. Sevalni sistemi zagotavljajo prijetno mikroklimo v prostoru brez potrebnega gibanja zraka. Svež zrak se v prostore – poleg naravnega prezračevanja – dovaja prek talnih konvektorjev, ki so namenjeni tudi prilagoditvi končne temperature v prostoru glede na potrebe posameznih uporabnikov v nivoju +/- 2°C.
ravnanje z deževnico
- meteorne vode z zelene strehe in zunanjih tlakovanih se zbirajo v večjem zunanjem jezercu in podzemnem zalogovniku, namenjene zalivanju zunanjih zelenih površin;
- zunanje jezerce prav tako, poleg številnih zasajenih dreves v sklopu hortikulturne ureditve, z izhlapevanjem vode znižuje temperaturo zraka na južnem delu stavbe;
- zbiranje deževnice je načrtovano preko več retenzijskih zasaditev, ki poleg pretočnega jezerca, bistveno zmanjšujejo vpliv na javni komunalni meteorni sistem;
- vodostaj jezerca se vzdržuje tako z deževnico kot tudi podzemno drenažno vodo.
krožno gospodarstvo
Znaten del artiklov in naprav je bil zasnovan posebej za potrebe poslovne stavbe, s poudarkom na lokalnih virih, znanju in izvedbi, med drugim:
- posebej za DARS zasnovana prostostoječa svetilka podjetja Lumenia, Kandrše;
- pregradne stene med hodnikom in pisarnami, ki jih je izdelalo podjetje Gonzaga, Nova Gorica;
- spuščeni leseni stropovi, ki jih je izdelalo podjetje Varion, Logatec;
- kompletno pisarniško pohištvo, ki ga je izdelalo podjetje Gonzaga, Nova Gorica in
- unikatno oblikovane sedežne garniture, ki jih je izdelalo podjetje Donar, Ljubljana.
okoljski certifikat
- stavba je postopku verificiranja po mednarodno uveljavljenem sistemu DGNB.
Avtorji arhitekture: Blenkuš Matej, Cimperman Katja, Valenčič Grega, Klobčar David, Gazvoda Matevž
Avtorji krajinske arhitekture: Kučan Ana, Javornika Luka, Gligić Lara, Krnač Tomislav, Mohorič Danijel
| Naročnik | DARS, d.d. |
| Leto projekta | 2020 |
| Leto izvedbe | 2024 |
| Drugi inženirji in arhitekti | Žvan Uroš, Avguštin Aleš, Peharda Filip, Blažek Peter, Vrčon Blaž, Dobrila Tomaž, Fojkar Andrej, Muhič Simon, Ercegovič Rok, Robert Smodiš |
| Svetovanje, FIDIC Inženir in nadzor | AXIS, d.o.o., Rus Ivan, Bajželj Gregor, Proctor, d.o.o., Hribar Stane, Hribar Tomaž |
| Izvedba | CGP, d.d., Motoh Devis, Bobnar Gregor, Gortnar Jernej |
| Predstavnik naročnika | Branko Ribič |
| Fotografija | Kambič Miran |
| Objave | Kako poslovne stavbe podpirajo trajnostne cilje podjetij, CER Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo, Ministrstvo za naravne vire in prostor [junij 2025] Časopis Delo, “Darsova kocka s pianom nobile”, avtorica članka: Saša Bojc [15.2.2025] Spletna stran podjetja AXIS [20.1.25] Outsider, spletna objava [24.12.24] 6. posvet Beton in trajnostna gradnja, prispevek “Potenciali obodne konstrukcije stavb”, Cankarjev dom Ljubljana [21.11.2024] |
| Nagrade | Nominacija za nagrado Zlati svinčnik 2025, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije; ARCHITIZER A+ WINNER, v kategoriji Sustainable Commercial Building; 1. nagrada na javnem natečaju; |
