Stanovanjska hiša v Rožni dolini

V Ljubljani se je v času po 2. svetovni vojni razvilo več stanovanjskih sosesk, ki se nahajajo v neposredni bližini mestnega centra, kakor tudi ključnih rekreativnih zelenih površin mesta. Četudi je bilo stavbno tkivo povečini zgrajeno v strogih ekonomskih pogojih, kar se odslikava tako v arhitekturni kot tudi gradbeni kakovosti zgrajenih hiš, pa za vsa omenjena območja velja, da so v očeh Ljubljančanov uživajo velik ugled. Rožna dolina se, brez dvoma, uvršča na vrh najbolj zaželenih mestnih predelov.

Na žalost pa je prostorsko stanje obstoječih, kakor tudi nivo zgrajenih obejktov v Rožni dolini daleč od ideala. Obstoječe stavbe so bile v polpretekli zgodovini iz majhnih delavskih hiš s serijo prizidkov in nadgradenj »povečane« do skrajnih parcelnih meja, nove gradnje pa sledijo kapitalnim interesom in precej ohlapnim urbanističnim določilom. Umeščanje stanovanjske stavbe za eno družino v opisano okolje zato zahteva resen razmislek, tako o usodi Rožne doline, kot tudi tipologije stanovanjske stavbe visokega merila.

Z zadržanim oblikovanjem osnovnega stavbnega telesa in artikulacijo robov parcele s serijo strateško umeščenih pomožnih objektov smo v prvi vrsti želeli vzpostaviti nujno »distanco« do bolj ali manj zrahljanega konteksta, ki jo stanovanjska vila enostavno mora imeti. Velik predvrt, jasno artikuliran vhod in likovno oblikovano pročelje so glavni elementi s katerimi nagovarjamo »zgubljeno« in na žalost razvrednoteno tipologijo.

V pritličju se nahaja velik dnevno-bivalni prostor, ki zavzema celotno tlorisno površino. V prvem nadstropju se nahajajo spalnice otrok, vrhnja terasna etaža pa je namenjena staršem. Posebnost hiše je v armiranem betonu zasnovano »satovje«, ki po eni strani služi kot podaljšek spalnic treh otrok, po drugi strani pa omogoča kakovostno naravno senčenje južno orientiranih prostorov. Terasa je zasnovana izrazito introvertirano, brez odprtin na obodu stavbnega telesa. Vsi prostori se odpirajo na dve poglobljeni terasi, ena s pogledom na Cankarjev vrh na Rožniku, druga pa na Ljubljanski grad.

Avtorji projekta: BLENKUŠ Matej; CIMPERMAN Katja; CVETREŽNIK Anja