web analytics
Categories
izvedena dela

Večstanovanjska stavba Mirje

Iskanje razmerja med preteklostjo in prihodnostjo – med vzdržnim in profitnim.

S spremembo občinskega prostorskega načrta je Mestna občina Ljubljana leta 2016 sprostila urbanistične pogoje gradnje na do takrat relativno konservativno varovanih območjih Rožne doline, Tabora, Mirja, spodnjega Bežigrada in spodnje Šiške. S potencialno stopnjo pozidanosti, ki se je glede na legalno zgrajeno obstoječo stavbno morfologijo povečala tudi za več kot 100 %, se je sprožil intenziven val novogradenj in posledičnega preoblikovanja identitete teh mestnih predelov. Tako imenovane vilinske četrti, ki jih je glede na kvaliteto arhitekture v Ljubljani v resnici zelo malo, so se iz pretežno dvo- ali trostanovanjskih hiš razširjenih družin in podnajemnikov začele preoblikovati v klasična večstanovanjska naselja. Izzivi, s katerimi smo se srečevali arhitekti, ki jim je bil val »novogradenj« zaupan, so bili skrb za omilitev sicer dovoljene »prepozidanosti«, varovanje intime obstoječih vilinskih vrtov, refleksija o arhitekturi liberalne ekonomije ter vprašanju, kakšna je dejanska dolgoročna prihodnost teh mestnih predelov. V tem pogledu se vloga in potencial arhitekta in urbanista razlikujeta bistveno bolj, kot bi se v dotičnem primeru morala. Dejstvo, da je občina leta 2018 z novo spremembo OPN urbanistične pogoje vendarle deloma zaostrila, predvsem na podlagi protestov lokalnega prebivalstva, omenjeno problematiko še toliko bolj eksponira.

S projektom smo želeli izpostaviti dve ključni temi. Razmerje med trajnim in kolektivnim ter spremenljivim in individualnim. Osnovni stavbni volumen je zasnovan kot čvrsta, preprosto oblikovana školjka, ki se odpira predvsem proti večjemu predvrtu in ulici, medtem ko se proti okoliškim vrtovom zapira. Notranjost omogoča visoko stopnjo prilagodljivosti stanovanjskega tlorisa, saj je konstrukcija v celoti obodna, instalacije pa skrčene v dve instalacijski vertikali. Osnovno stavbno telo je odeto v anonimno kamnito oblogo iz belega apnenca, površinska pestrost je opredeljena le z različno stopnjo površinske obdelave.

Na osnovno telo je sorazmerno prosto obešenih šest prefabriciranih jeklenih balkonov, ki odražajo individualnost in dinamiko aktualnega časa zgodnjega 21. stoletja.

S stavbo smo želeli predvsem reprezentirati spodbujene in ekonomsko ustvarjene napetosti med tradicijo in rezistenco ter razvojem in kapitalom. Četudi gre za projekt, ki v vseh pogledih izpolnjuje svoja urbanistična pričakovanja, torej zaseda celoten razpoložljiv ekonomski volumen, pa tako pri svojih ustvarjalcih kot tudi v svoji podobi odpira dvojnost interpretacije in dvoumje prostorskega razvoja.

Avtorji projekta: BLENKUŠ Matej, CIMPERMAN Katja, CVETREŽNIK Anja, VALENČIČ Grega, REZAR Tadej

Statika:Žvan Uroš
Izvedba: Gradnje – Stena d.o.o.
drugi inženirji:Blažek Peter, Lisec Mitja, Blejec Gašper
Leto projekta:2017
Leto izvedbe: 2018
Fotografija / vizualizacija:Kambič Miran
Naročnik:G&B Invest, investicijski inženiring, d.o.o.
  Nagrade / objave: Razstava Arhitektura Inventura 2016 – 2018, pregledna razstava Društva arhitektov Ljubljana, udeležba na nacionalni razstavi, Društvo arhitektov Ljubljane, Velika sprejemna dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana, januar -marec, 2019

Publikacija Arhitektura inventura : 2016-2018 : pregledna razstava članov Društva arhitektov Ljubljana, objava v domači publikaciji, str. 46, januar, 2019