Nordijski center Planica – Tekaški poligon

Tekaški poligon predstavlja zadnjo fazo izgradnje Nordijskega centra v Planici. Cilj projekta je bil umestitev tekaških prog za obe s standardom FIS predpisani tehniki. Poligon je v območju ožjega nordijskega centra primeren tudi za trening in tekmovanja na rolkah. Največji izziv predstavlja mednarodnim tekmam najvišjega ranga primerna umestitev tekaških prog. Območje se po eni strani nahaja na pragu Triglavskega narodnega parka, po drugi pa je del celovite arhitekturne in krajinske ureditve nordijskega centra. Spoštovano je postopno terasasto dvigovanje širšega območja urejanja, prav tako so bili v zasnovo vključeni presežki izkopanega materiala, nastali pri izkopu podzemnega dela osrednjega objekta centra. Posledično se karakter prostora, sledeč poteku obeh prog, spreminja iz območij z izrazito naravnimi topografskimi in vegetacijskimi značilnostmi v predele, kjer je izražena zelo jasna geometrija nasipov in vkopov v teren. Velika kvaliteta posega je prav v blagih karakternih tranzicijah, kjer relief prehaja iz naravne v antropogeno formo.

Arhitekturno in tehnično posebnost predstavljata dva lesena mosta na mestih izven nivojskega križanja prog. Mosta premoščata razpone 33 in 22 metrov, preko njih pa lahko v času velikih tekmovanj vozi tudi avtobus. V nasprotju z ostalimi športnimi objekti nordijskega centra, kjer osnovno geometrijo naprav in objektov določa izrazita in čista forma armiranega betona, je za premostitve izbrana lesena palična konstrukcija. Vzrokov je več. Če smo se pri skakalnicah trudili, da bi se njihova končna umestitev v prostor kar najbolj spojila z okoliškim terenom, pa se izvedba dveh ostrih zarez v teren, kjer se progi spustita in nato spet dvigneta, ne more izogniti drugačnemu, bolj mehanskemu branju prostora. Izbrani material, namesto do bi sonaravno formo utrdil in učvrstil, ostre reze zmehča in jih naredi manj trajne, manj dokončne.

Drugi pomemben razlog pa se skriva v dejstvu, da se športniki pri gibanju pod premostitvami neposredno srečajo s konstrukcijskimi členi. Leseno paličje je optično in likovno precej bogatejše od podobnih betonskih konstrukcij, tek pod premostitvami je zato ambientalno zelo specifičen in obogaten s svetlobnim in strukturnim ritmom.

Avtorji projekta: BLENKUŠ Matej, FLORIJANČIČ Miloš, KUČAN Ana, JAVORNIK Luka