web analytics
Categories
natečajne rešitve

Občinsko središče z domom zaščite in reševanja Trzin

Ali sme biti stolp gasilskega doma še kaj več kot zgolj objekt za sušenje gasilskih cevi in vadbo reševanja?

Slovenska naselja se delijo na tri ključne vrste. V prvi skupini so tista, kjer lahko kontinuirani poselitvi in s tem tudi središčnosti formiranja naselja sledimo že od srednjega veka ali celo dlje v zgodovino. Ta naselja odlikuje jasno opredeljeno naselbinsko središče, historično stavbno tkivo in berljiva urbana struktura, pogosto na žalost okrnjena z neuravnoteženo in stihijsko rastjo v 20. in 21. stoletju. V drugi skupini so naselja, ki so nastala v času industrializacije na podlagi urbanističnih načrtov. Tudi tu lahko prepoznamo delitev prostora na center in obrobje. Na podlagi prevladujoče modernistične doktrine za ta naselja velja načelo striktnega coniranja mestnih funkcij, ki pa jih je demokratizacija in individualizacija poselitve v zadnjih 40 letih skrhala. V tretjo skupino pa sodijo naselja, ki so nastala na podlagi na novo umeščenih prometnih tokov, a brez zavedanja, do bodo prometne povezave prinesle tudi potrebe in ambicije po rasti in razvoju. V obdobju med 2. svetovno vojno in osamosvojitvijo so bile glavni generator razvoja železnica in večje državne ceste, v sodobnem času pa je to avtocesta. Naselje Trzin brez dvoma sodi v tretjo skupino.

Zavedajoč se pragmatizma in stihije, ki je botrovala razvoju naselja Trzin na sečišču kamniške in štajerske regionalne ceste, je občina razpisala vsebinsko obsežen natečaj, ki je poleg gradnje novega gasilskega doma zastavil tudi urbanistično-arhitekturno podlago za umestitev kulturnega doma, trgovskega centra, tržnice in stanovanjske soseske kolektivne gradnje. Z drugimi besedami, občina je želela s tem natečajem v hitro rastoče naselje Trzin umestiti javni program, javne vsebine in predvsem javni prostor. Kako zelo težko je to v času spodbujanja individualne iniciative, zasebne lastnine in liberalnih načel, je pokazal tudi sam natečaj.

Z natečajnim projektom trzinskega občinskega središča smo sledili ambicioznemu cilju občine. S serijo natančno in enotno oblikovanih stavb za vse predvidene namene, strukturiranjem javnega prostora in na koncu tudi zasnovo centra za zaščito in reševanje smo arhitekturi dali vlogo utelešenja prostorske, naselbinske in občinske identitete. Zavzeli smo stališče, da lahko zgolj smelo in ambiciozno sledenje večjim in daljnosežnejšim ciljem Trzinu zagotovi urbano prihodnost. V nasprotnem primeru se bo z gradnjo gasilskega doma v samem središču naselja, torej stavbe, v celoti namenjene intervencijski infrastrukturi, nadaljevala neurbana in tranzitno osmišljena dediščina spalnega in obrtnega naselja. Prav zato – četudi morda nelogično – ima oblikovanje osrednjega gasilskega stolpa kot najvišjega objekta v naselju po siceršnjem mnenju natečajne komisije »sakralni« značaj. Natečajna rešitev zato ni zgolj načrtovanje najboljšega gasilskega doma, ampak predvsem stališče do naselbinskega razvoja in formiranja kompleksnega pojma mestotvornosti.

Avtorji projekta: BLENKUŠ Matej, CIMPERMAN Katja, JAVORNIK Luka, CVETREŽNIK Anja, VALENČIČ Grega, REZAR Tadej, ŽELEZNIK Mateja, CIFER Aleksander, GAZVODA Matevž, STAUDACHER Rok

Leto projekta:2016
Nagrade, objave:2. nagrada na javnem natečaju, nacionalna nagrada, 07.11.2016