Dopustna višina stavbe Dunajska vertikala je bila določena na podlagi postopnega zniževanja višine stolpnice WTC proti Miheličevi cerkvi na Brinju. S kasnejšo gradnjo je bilo to določilo na žalost kršeno.
Gradbeno podjetje Vegrad je na zemljišču ob ljubljanskem hotelu Austrotel okoli leta 2003 pristopilo k načrtovanju in gradnji večje poslovno-stanovanjske stavbe. Urbanistična določila Dunajske ceste, skladno s takratnim ureditvenim načrtom, visokim obuličnim stavbam niso bila naklonjena, saj je načrt predvideval nižjo, strnjeno linijsko zazidavo do višine pritličja, mezanina in dveh nadstropij. Projekt je kmalu zašel v slepo ulico, saj projektanti gradbenega podjetja v dialogu z mestno službo za okolje in prostor nikakor niso našli skupnega jezika.
Na podlagi zgledne urbanistične in arhitekturne prakse takrat pred kratkim izvedene stavbe Dunajski vogal nas je gradbeno podjetje povabilo k sodelovanju pri zasnovi stavbe, ki bo skladna z urbanističnimi omejitvami, a obenem za naročnika tudi primerno velika. Izdelan je bil idejni projekt, na podlagi katerega je Vegrad tudi pridobil gradbeno dovoljenje in začel z gradnjo, ki pa se je zaključila leta 2008, v času velike gospodarske in finančne krize.
Stavba je zasnovana kot dvovsebinska. Višji in ožji trakt ob Dunajski cesti je namenjen poslovnim vsebinam in administraciji, nižji, bolj vodoravno oblikovan, pa stanovanjem. Pod zemljo se nahajajo 4 podzemne garaže. Specifika zasnove, ki je bila vidna že med samo gradnjo, je izpostavljena skeletna konstrukcija ulične fasade, ki v perspektivnem pogledu tvori močno vertikalnost in s tem poudarjeno abstrakcijo fasadne ploskve.
Po stečaju gradbenega podjetja je gradbišče z zaključenimi zidarskimi in betonskimi deli prešlo v roke upnika, ki je z gradnjo v lastni režiji nadaljeval. Povabljeni smo bili, da sodelujemo pri izbiri in oblikovanju finalnih materialov in tehnologije stavbe. Kot ključni element identitete nove stavbe je bil izbran italijanski kamen travertin, saj je večina stavb v okolici ljubljanskega WTC odeta v sorodno kamnito oblogo.
Izvedba obrtniških in instalacijskih del je potekala v težkih pogojih, saj finančna kriza leta 2011 še zdaleč ni bila končana. Kljub temu pa je naročniku vseeno uspelo dela zaključiti. Kasneje je bila stavba v celoti prodana Gorenjski banki, ki je vanjo tudi preselila svoj korporativni sedež.
Četudi je zasnova sorazmerno preprosta in v kopici raznolikih stavb severnega Bežigrada precej neopazna, pa jo odlikuje predvsem skrbno oblikovanje detajlov kamnite obloge, striktna likovna členitev na poslovni in stanovanjski del ter predvsem vzdržno urbanistično razmerje do okoliške, višinsko zelo raznolike pozidave.
Avtorji projekta: BLENKUŠ Matej; FLORIJANČIČ Miloš
Statika: | Prešiček Ervin |
Izvedba: | Vegrad d.d., Kovinar mreža d.o.o. |
Leto projekta: | 2005, 2010 |
Leto izvedbe: | 2011 |
Fotografija / vizualizacija: | Kambič Miran |
Naročnik: | Vegrad d.d. Gradbeno industrijsko podjetje |