Mediteranski nadih se zaključi z umestitvijo treh regionalno značilnih »vrstnih hišic«, ki v blagem zamiku slonijo na sivi podlagi.
Portoroška riviera je najboljši slovenski približek tega, kar se že več kot dvesto let bohoti nad Azurno obalo na jugu Francije. Strmo pobočje, prepleteno z vijugastimi in ozkimi cestami, z odlično orientacijo in s skoraj gledališkimi pogledi na Piranski zaliv združuje številne arhitekturne intervencije, ki se drenjajo na sicer premajhnih parcelah.
Stanovanjska hiša na Sončni poti je zasnovana kot trinadstropna serija postopnega prehajanja od vstopnega nivoja do vrha parcele po pobočju navzgor. Skoraj čisto izvotljen hrib je namenjen parkiranju večjega števila vozil, hrambi deževnice in vstopnemu stopnišču. Povzpnemo se na nivo vrta, to je še zmeraj delno vkopane etaže z enostransko orientacijo proti jugu, senčnim atrijem in globokimi previsi nadgradnje, ki senčijo v celoti zastekljeno pročelje. Baza, ki je oblikovana v vidnem armiranem betonu in močno preraščena z mediteranskim rastjem, ohranja karakter opornega zidu in ne želi delovati kot stavba. Mestoma se materialnost spremeni, beton se sreča s kamnitimi zložbami z odprtimi fugami, med katerimi v poletnem času plezajo martinčki. Mediteranski nadih se zaključi z umestitvijo treh »vrstnih hišic«, ki v blagem zamiku slonijo na sivi podlagi. V vsaki hišici se nahaja ločen apartma za tri sinove, starša pa živita v spodnji etaži. Dramaturgija pogledov se stopnjuje proti vrhu gradnje. Vsi trije apartmaji so oblikovani kot ozko usmerjeni prostori pogleda proti dominantni panorami.
Sprehod po portoroški rivieri nas težko pusti brezbrižne. Na žalost pa gradnja elitnih namestitev nikakor ne sledi načelom regionalne arhitekture, ki jih je Edvard Mihevc skušal utelesiti tako s svojim ustvarjalnim kot tudi regulativnim delom. Plastenje oblik, holivudifikacija prostora in tekmovanje v prestižu je povzročilo, da se z borovci poraslo pobočje nad Portorožem globalizira in oddaljuje od pristnosti potenciala, ki mu ga je izjemna geografska lega dala. Pri večletnem načrtovanju in gradnji stanovanjske hiše na slovenski obali smo se soočili s številnimi procesi, ki niso kos načelnosti, ki jih tako občutljiv prostor od nas terja.
Avtorja projekta: BLENKUŠ Matej, FLORIJANČIČ Miloš
Statika: | Berce Anton |
Drugi inženirji: | Lisec Mitja, Poljšak Miran, Robič Andrej |
Izvedba: | Marc gradbeno podjetje, d.o.o. |
Leto projekta: | 2010 |
Leto izvedbe: | 2014 |
Fotografija / vizualizacija: | Kambič Miran |
Naročnik: | zasebni |
Nagrade / objave: | Monografija Zgodbe slovenske arhitekture, uvrstitev v monografijo, Beletrina, Ljubljana, poglavje Arhitektura v lesu, avtorja monografije: Špela Kuhar in Robert Potokar, str.: 368, november, 2020 |