web analytics
Categories
izvedena dela

Vrtni paviljon na Bizeljskem

Slikovito razmerje med ambicijo in tradicijo – ali kako lahko arhitektura vpliva na doživetja degustacije vina.

Večina nas pozna Bizeljsko le »od spodaj«, to je z glavne s ceste, ki povezuje Brežice s Podčetrtkom. Od tod se nam odpira relativno široka in slikovita Sotelska dolina, a pravi pokrajinski dragulji se skrivajo na pobočjih in gričih, ki so od glavne ceste odmaknjeni le streljaj proti hribovitemu zaledju.

Degustacijski paviljon smo postavili na rob dvorišča domačije, z odprtim pogledom na pobočja vinogradov, pašnikov in gozdnih zaplat. Postavljen je natančno v os vinogradniške kleti, kot vez med krajino, kjer se vinski okus razvija, in prostorom, kjer vino v sodih zori in se žlahtni. Paviljon je s čelnih strani v celoti odprt, s prostim vhodom, prehodom in pogledom na pobočja. S strani je zaprt s skoraj nevidnimi zasteklitvami, ki ga ščitijo pred močnimi vzhodnimi vetrovi. Četudi gre v resnici za precej odprt, skoraj izpostavljen prostor pod streho, pa smo predvsem z oblikovanjem unikatne lesene konstrukcije ustvarili specifičen ambient notranjega prostora.

Struktura paviljona je sestavljena iz ponavljajočih se lesenih okvirov, ki z zunanje strani ritmično povzemajo dimenzije značilne vinogradniške lope, prekrite z dvokapno rdečo streho. Notranji prostor pa je, zaradi unikatno zasnovane strešne konstrukcije, preoblikovan v ošiljeno formo, ki prostor »vleče« navzgor in mu daje skoraj duhovne dimenzije. Četudi je skoraj nemogoče in nehvaležno primerjati vinogradništvo in arhitekturo, pa smo si z oblikovanjem paviljona želeli podobno: združiti preprostost in kompleksnost v enovito strukturo, ki jo prepoznamo tudi pri lokalnih vinarjih.

Leseno deblo je v večini primerov žagano v tramove, deske in letve. Preproste linijske oblike lahko, če njihovega potenciala ne prepoznamo, ostanejo v resnici le-to, v kar smo jih na žagi razžagali. Šele spretno in ustvarjalno povezovanje preprostih elementov v celoto lahko podobno kot združevanje enostavnih tonov pri glasbi ustvari bogato in večplastno kompozicijo. Pri zasnovi paviljona smo si zato prizadevali, da osnovni toni, posamezni tramiči in letve, ostanejo na oko čitljivi in prepoznavni. Uho zato lahko, če želi, prisluhne vsakemu tonu posebej, a hkrati v resnici v zraku odmevata takt in harmonija spokojne vinogradniške melodije, ki se prepleta s čudovitim okusom modre frankinje.

Avtorji projekta: BLENKUŠ Matej, CIMPERMAN Katja, REZAR Tadej

Statika:Avguštin Aleš, Žvan Uroš
Izvedba:Mizarstvo Kos d.o.o.
Leto projekta:2020
Leto izvedbe:2020
Fotografija / vizualizacija:Kambič Miran
Naročnik:zasebni
Nagrade, objave:Lesena preobrazba: degustacijski paviljon na Bizeljskem, objava v domači publikaciji, Časopis Dnevnik, 14. 10. 2021