web analytics
Categories
izvedena dela

Stanovanjska hiša na Pilonovi ulici v Ljubljani

Dve stanovanjski hiši, ena na drugi.

Na obrobju območja stanovanjske gradnje v Podutiku smo zasnovali dvodružinsko stavbo. Jasna členitev stavbnega volumna na podstavek in nadgradnjo se odraža tako v kompoziciji in materialu kot tudi v odnosu do okoliškega prostora. Z delitvijo obširnega dvodružinskega programa na dve volumetrično zaključeni enoti se stavba proti manj atraktivnemu kontekstu ceste odraža kot lebdeča pločevinasta hišica, proti nezazidljivemu pašniku pa kot »vila« na piedestalu. Materialnost je reducirana na kamen in klasično krivljeno pločevino.

Spodnji del stanovanjske hiše je zidan, preproste tlorisne zasnove in brez izrazitih poudarkov. Fasada je ritmizirana z enotnim taktom kamnite obloge dalmatinskega belega apnenca, ki suvereno »zapira« spodnji volumen z vseh petih strani, tudi zvrha. V pritlični etaži živijo starši, z lastno ložo in dostopom na gospodarski vrt. Okenske niše so rahlo poglobljene in zaokrožene z lesenimi špaletami.

Nadgradnja je montažna, sestavljena iz križno lepljenih lesenih plošč. V interierju prednjači les, stavbni ovoj pa je odet v pločevinasto opno. Dvovišinska dnevna soba se s tremi različnimi okenskimi odprtinami odpira na tri strani neba. Jutro prostor osvetli preko velikega vzhodnega okna, manjša južna okna prostor navezujejo na široko teraso, toplo oranžno večerno sonce pa daje dnevu karakter preko treh ozkih dvoetažnih okenskih lin. Ostali prostori so po obodu razporejeni na bolj poenoten način. Stavbna ovoja fasade in strehe sta v celoti poenotena, pocinkana pločevina je pričvrščena s klasično krovsko tehniko poudarjenih pločevinastih zavihkov. Ritem krovskega spoja poenoti celoten ovoj.

Pričujoča stavba je odgovor na heterogeno, urbanistično neartikulirano podobno ljubljanskih predmestij. Oblika, ki je hkrati prevelika in v prostoru »zaenkrat« še prevladujoča, pa vseeno sledi arhetipu predmestne hiše z dvokapno streho. Njen dvig od tal ni samo simptomatičen do programske členitve dvodružinske hiše, ampak obenem stremi tudi po dekontekstualizaciji, brisanju neposredne bližine zaradi manjka kakršnihkoli kakovostnih odzivov in odnosov. V takšnih okoljih v resnici ni pravih odgovorov, so le bolj ali manj napačni.

Avtorji projekta: BLENKUŠ Matej, BABNIK ROMANIUK Blaž

Statika:Duić Bruno
Drugi inženirji:Blažek Peter, Lisec Mitja
Izvedba:Riko hiše d.o.o.
Leto izvedbe:2012
Fotografija / vizualizacija:Kambič Miran
Naročnik:zasebni
Nagrade / objave:Članek Prerojena primestna ikona, objava v domači publikaciji, Revija Hiše, #092, str. 26 – 29, oktober, 2020