web analytics
Categories
izvedena dela

Stanovanjska hiša v Posavju

Koliko ekscesov slovensko podeželje še lahko prenese, da ga še lahko imenujemo podeželje?

Slovensko podeželje je prepredeno s številnimi domačijami, stanovanjskimi hišami in objekti, namenjenimi gospodarjenju z njivami, pašniki, travniki in gozdovi. Kulturna krajina, naravo okolje in naselbinska kultura se prepletajo in ustvarjajo značilne pokrajinske vzorce. Posavje, predvsem njegov bogat zaledni del gričevja na obeh bregovih Save, se lahko pohvali z izjemno pestrim vzorcem razpršenih domačij, sadovnjakov, vinogradov, hribovskih travnikov in pašnikov ter vmesnih zaplat bukovega gozda. Večji del dežele označuje tradicionalno skromno stavbarstvo, stavbne oblike, njihovi členi pa so preprosti in ponavljajoči. Gre za izjemno občutljiv prostor, kjer se specifika ne izkazuje v barvitih posebnostih, temveč v skritih detajlih in značilnostih dostopnega materiala, znanju in trdoživosti prebivalcev na prepihu različnih narodov in gospodarjev.

S prenovo stanovanjske hiše smo združili sodobna bivanjska načela z gabaritom in postavitvijo obstoječe manjše domačije. Osnovna postavitev stavbnih teles se ohranja, vključno z zunanjo teraso, pri čemer pa smo s preoblikovanjem kasneje prizidanega manjšega stavbnega dela poenotili slemena vseh treh hiš. Dvignili smo nagib strešine na 48 stopinj, preoblikovali smo napušče in poenotili okenske in vratne odprtine.

Dvoetažni prostor v glavni hiši poudarja vertikalno razsežnost stavbe kot kontrapost sicer relativno majhnim dimenzijam vseh prostorov. Dnevnobivalni prostor zato ni prostoren in širok, temveč kot malo večji sedežni kot vstavljen v razpoložljivo telo, pri tem pa obenem zračen in z odprtimi pogledi po vsej globini in višini stavbe. Osrednji lik prenove je velik zidan kamin, ki se nadaljuje v širok, v sredino stavbe postavljen dimnik. Dimnik je hkrati tudi tehnično telo, v katerega je skrita klimatska naprava.

Zunanji prostor med stavbama se členi na manjši vmesni travnik, nekoč prevozno dvorišče, in večjo teraso, ki se prečno odpira proti dostopni strani, vzdolžno pa se nadaljuje v strm nasad orehov. Stavbe se nahajajo na blagem pobočju, klet je deloma vkopana, stik med pritličnim delom stavbe in okolico je prekinjen z višinsko razliko. To dejstvo je izraženo s plitkim poudarjenim balkonom, ki visi nad kamnitim podstavkom, obenem pa določa prepoznavni gabarit, tako rekoč konturo zasnove, ki se nadaljuje tudi v notranjost.

Fasada in streha sta zasnovani iz enakega materiala, vlaknocementnih plošč v sivem odtenku. Tudi ta »gesta« je bila izbrana zato, da bi bolj kot samo oblikovanje fasadnih ploskev s projektom izpostavili ključno vlogo enovitih stavbnih teles, ki umirjeno, skladno in spoštljivo sedijo v slikovitem kontekstu podeželja. Četudi gre za vsebinsko moderno stavbo, je njeno stališče do vnosa pretirane sodobnosti in ekscesov v občutljivo okolje odločno odklonilno.

Avtorji projekta: BLENKUŠ Matej, FLORIJANČIČ Miloš

Statika:Anton Berce
Drugi inženirji:Križaj Tomi, Škrabe Nevenka
Izvedba:SL inženiring
Leto projekta:2004
Leto izvedbe:2007
Fotografija / vizualizacija:Kambič Miran
Naročnik:zasebni
Razstave, objave: Članek Ungewőnlich traditionell, objava v tuji publikaciji, Häuser, #4, Hamburg, DE, rubrika Titelthema, avtor članka: Sandra Hofmeister, str. 35, april, 2009

Članek Nad vinogradi, objava v domači publikaciji, Revija Ambient, #71, avtor članka: Mateja Medvedič, str. 74 – 79, junij, 2007

Članek Stanovanjski in gospodarski objekt na Oklukovi gori, objava v domači publikaciji, Revija Hiše, #68, posebna izdaja Petletka, urednik: Bor Pungeršič, str. 54 – 55, december, 2011

Publikacija Slovenska arhitektura, slovensko prostorsko načrtovanje 2006 – 2007, objava v domači publikaciji, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, str. 55, oktober, 2007

Članek Idilični pogledi, objava v domači publikaciji, Svet Nepremičnin, #3, avtor članka: Ana Struna Bregar, str. 58 – 65, marec, 2007

Članek Za spodbudo!, objava v domači publikaciji, Revija Hiše, #57, avtor članka: Jure Grohar, str. 42 – 47, februar, 2010